Vsakdanja in delovna oblačila so se od pražnjih razlikovala po izbiri blaga in okrasju. Za delo so nosili v glavnem ponošeno, zakrpano ali pa tudi raztrgano obleko, vendar so na snažnost pazili. Izstopajo oblačila paolanov, prebivalcev mest, ki so obdelovali posestva (njive, vinograde, oljčne in sadne nasade) zunaj Kopra, Izole in Pirana. Prav ta poklicno-bivanjska dvojnost je vplivala na način oblačenja paolanov in paolank, na oblikovanje zanje značilne noše, ki je ustrezala poklicu kmeta in prebivalcu mesta. Moško paolansko oblačilo je bilo v rabi do sredine 19. stoletja, žensko pa do konca stoletja.

Kmetovo oblačilo sestavlja bela platnena srajca z ozkim ovratnim obrobkom ali ozkim stoječim ovratnikom, do sredine prerezana, zapenjala se je z enim ali več gumbi. Hlače/brješe, brgeše so bile ohlapno krojene; narejene pa so bile iz domačega (rjavega ali črnega) sukna. Nekatere so bile okrašene z (rdečim, zelenim, črnim ali rumenim) trakom, na žepih so lahko tudi okrasni gumbki. Telovnik/kamežlin je iz enakega blaga kot hlače, segal je malce čez pas, ovratnik je priležni; nekateri so bili okrašeni ob robovih z okrasnim trakom, navadno zelene barve. Suknjič/jketa je bil krajši ali daljši, narejen iz domačega sukna. Nogavice so bile do kolen, pletene iz (belega ali modrega bombaža) ali domače volne. Čevlji so bili nizki na vezalke. Nosili so klobuk iz črne polsti s širokimi krajci in nizkim oglavjem ali pa »kape na šilt« - višje ali nižje kape s ščitnikom so bile sprva pokrivalo mlajših moških, pozneje tudi starejših vsakdanje opravljenih.

Kmetica je imela oblečeno dolgo krilo/kotlo iz temnejšega (sivega, plavega, zelenega ali črnega) blaga, zgoraj priležno jopo/komeš, ki je lahko bila iz enakega blaga kot krilo; mlajše so nosile tudi svetlejše in vzorčaste bluze. Predpasnik je bil lahko enobarven, barvit ali vzorčast. Včasih so si nadele tudi dva: spodnji je bil lepši, boljši, zgornji za »bolj umazana dela«. Na glavi so imele ruto/fčou, zavezano na zatilju. Na nogah pa pletene volnene nogavice in nizke čevlje.

Ribičeva obleka je bila preprosta. Sestavljale so jo dolge enobarvne ali vzorčaste bombažne hlače iz regadina, platnena progasta srajca, visoka (rdeča) kapa ali kapa na šilt in čevlji.

Solinarka je nosila belo srajco s široko nabranimi rokavi in dolgo nagubano krilo z životcem. Čez krilo je imela zavezan predpasnik, na ramenih ogrnjeno naprsno ruto. Pred soncem jo je ščitil širokokrajen slamnik. Obute je imela lesene cokle, imenovane taperini.

Paolan je imel oblečene oprijete podkolenske hlače iz temnega ali pisanega blaga (regadin, rgadin = progasto bombažno platno), bele nogavice, srajco, samoveznico na pentljo, telovnik (dve vrsti gumbov in ovratnik) ter daljši suknjič. Obute je imel visoke pletene dokolenke in čevlje na vezalke do gležnjev. Na glavi je imel visoko kapo (podobno ali celo enako so nosili tudi ribiči).

Paolanka je imela oblečeno dolgo, v pasu drobno nabrano krilo na pike ali cvetlice in oprijeto jopo/komeš. Čez ramena je imela ogrnjeno pisano naprsno ruto, zataknjeno za pas in široko krojen predpasnik. Bila je razoglava, lase je imela spletene v dve kiti, ki sta bili vsaka posebej zaviti v »kokon« nad ušesom. V mestih so si glavo včasih