Na prehodu v 20. stoletje so pražnjo nošo oblekli le še ob posebnih priložnostih – za ples na vaškem opasilu/žegnanju ali pa ob nekaterih drugih cerkvenih in posvetnih prireditvah.

Žensko nošo sestavlja srajca, kamižot, rokavci, predpasnik, okrasni trak, peča, nogavice, čevlji. Srajca s koničastim vratnim izrezom je bila izdelana iz (belega) platna ali bombaža, rokava pa okrašena z vezeno rdečo ali črno progo in belo čipko, rokavni zavihek je prav tako okrašen z vezenino. Kamižot, spodnje in zgornje brezrokavno oblačilo, krojeno iz belega, rjavega ali črnega platnenega ali bombažnega blaga (za poroko iz svile), krasi vezena proga na hrbtu in prsih, za bele kamižote pa je značilno drobno ročno gubanje. Rokavci so pleteni iz bombažne niti. Predpasnik/traversa je bil enobarven ali vzorčast, zavezoval se je z dvema trakovoma; nosile so ga vrh kamižota in se je ohranil tudi potem, ko so ženske že opustile tradicionalno nošo. Zlasti mlajše ženske so si ob nedeljah in praznikih, ko so šle k maši, privezovale k predpasniku še okrasni, v pentljo zavezan svilen trak. Peča/fečov je kvadratno krojena ruta iz belega bombažnega ali lanenega platna, vezena z belo vezenino. Istranke so jo na glavi zavezovale na »roglje«. Pražnja peča je bila poškrobljena, da so roglji štrleli levo in desno. Pokrivanje s pečo so ženske opustile hkrati s tradicionalno nošo; nato so se pokrivale s svileno in večinoma vzorčasto ruto. Pečo so si ogrinjale tudi preko ramen. Tiste, ki so sledile modernejšemu oblačenju, pa so si ogrnile kvadratasto ruto z resicami ali pa progasto podolgovato ruto. Nogavice/kucete – bele, doma pletene nogavice. Pražnje so bile pletene iz bombažne niti, vsakdanje pa volnene. Bombažne nogavice se sprva niso privezovale pod kolenom, zato so nagubano sedale na stopalo – zaradi tega so jih imenovali tudi »hlače ali zbirance«. Čevlji - sprva so tako kot moški nosile opanke, nato pa nizke čevlje. Konec 19. stoletja se pojavi spodnje krilo tudi na podeželju pod vplivom mestne mode, nosile so ga pod srajco z rokavi, pozneje pa pod krilom na pas; okrašeno je bilo z belo vezenino rekamo ali čipkami in naborki, medtem ko se spodnje hlače/mudante uveljavijo šele po 1. svetovni vojni.

Moško nošo sestavljajo hlače, srajca, telovnik, nogavice, čevlji in pokrivalo. HLAČE/brješe, brgeše so bile ohlapno krojene, segale so čez kolena, ob straneh so bile spodaj preklane, narejene pa so bile iz domačega rjavega, črnega sukna ali pa svetlejšega modrega bombažnega blaga. Nekatere so bile okrašene z rdečim, zelenim, črnim ali rumenim trakom, na žepih pa so tudi okrasni gumbki. Srajca je bila izdelana iz belega bombažnega blaga z ozkim ovratnim obrobkom ali ozkim stoječim ovratnikom; do sredine je bila prerezana, zapenjala se je z enim ali več gumbi. Telovnik/kamežlin, kamožlin… je segal nekoliko čez pas, krojen na priležni ovratnik, večinoma enake barve kot hlače (včasih je na robovih prišit okrasni trak). V prvi polovici 19. stoletja je imel hrbtno stran iz enakega blaga kot prednjo, pozneje pa iz tanjšega. Premožnejši so imeli za zapenjanje več gumbov. Krajše in daljše suknjiče/jkete iz domačega sukna so proti koncu stoletja izpodrinili ohlapneje krojeni iz industrijskega blaga. Nogavice/kucete so bile dolge, segajoče do kolen, pletene iz belega ali modrega bombaža ali bele domače volne; v zadnji četrtin 19. Stoletja so jih zamenjale kratke nogavice – sočasno z dolgimi hlačami. Pražnji čevlji so nizki in pa nekoliko višji do gležnjev. Parterji (=plesalci ob šagri) so nosili še po 1. svetovni vojni bele usnjene nizke čevlje, kar kaže na vpliv oblačilne mode iz Kopra in Trsta. Pokrivala: parterji - svetel slamnik, okrašen s suhimi rožami in trakovi; sicer je bil vsakdanji klobuk iz črne polsti se sredi 19. stoletja, oblikovan s širokimi krajci in nizkim oglavjem, pojavlja pa se tudi manjši črn klobuk, poleti slamnik. Kape na šilt = višje ali nižje kape s ščitnikom sprva pokrivalo mlajših moških, pozneje pa tudi starejših vsakdanje opravljenih.

Tako ženske kot tudi moški so vedno, kadar so šli na pot, vzeli s seboj dežnik/ombrelo, iz modrega ali rjavega blaga z lesenimi špicami.